Kako je pri vas z izleti z otroki?
Ko je pri nas bila »samo« Julija (in ne Aleksa in Stele), smo imeli kar nekaj težav oditi na izlet. Naša triletna Julija je kar burno reagirala: »Ne bom hodila! Nosil me boš!« je pokazala s prstom na očeta. Ja, kar šefovsko. Z možem sva imela kar nekaj možnosti: Ja, lahko ji dovoliva, da je ona šefica naše družine in jo razvajava; lahko jo kregava, kako se obnaša in jo kritizirava … izbrala sva …
Narisala sva namišljeni zemljevid: »Tebi ni treba iti. Midva pa bova šla. Šli bomo mimo rožic, travnikov … kot pirati.« in tako sva z možem risala črte. Julija je nadaljevala svoj zemljevid. Takrat so jo zemljevidi zeeeelo zanimali.
S seboj smo vzeli piratski zemljevid. Šli smo mimo steze rožic, jame zlatnikov in otoka Cika (tako je poimenovala različne dele izleta). Ko smo se povzeli do Sv. Ane, smo si privoščili piratske sendviče. Veter nam je želel preprečiti prihod do cerkve, pa se mu nismo dali. Vseeno je izkoristil našo nepripravljenost in odpihnil naš zemljevid. Še dobro, da se je tata opogumil in herojsko rešil pomemben dokument. Bravo, tata! Med potjo smo spoznavali rožice: spomladansko torilnico, jetrnik, pljučnik, navadni lapuh, pa še kaj bi se našlo. Živel piratski dan!
Začelo pa se je s tem: “Danes že ne grem na Sv. Ano.”