To je zgodba o odločnosti, kako poskrbeti zase, o asertivnosti in otrocih, od katerih se lahko marsikaj naučimo. Kratka in modra zgodba. Resnična zgodba.
Moj mož pride iz službe domov in pravi: »Anja, danes mi je kolega povedal, kaj je naredil njegov sin.«
Z zanimanjem poslušam.
Mož nadaljuje: »Gašper je letos šel v prvi razred. Doma je povedal, da je do njega prišel sedmošolec in mu ukazal, da mu mora vsak dan prinesti denar, ker je starejši od njega in ga on mora ubogati. Ali veš, kaj je naredil Gašper?«
»Nimam pojma,« odgovorim. V mislim mi šinejo ideje: mogoče je povedal svetovalni delavki, da ga je starejši osnovnošolec ustrahoval, staršem je povedal, oni pa so ukrepali, se je ustrašil, je zakričal, mu rekel kaj nazaj …
»Rekel mu je …« Utihne in me pogleda: »Rekel mu je: ”Ne ti meni čiv čiv”.«
Nasmejim se: »Waw, ta Gašper je pa res faca! Dobro se je postavil zase!«
Nauk te zgodbe: Ja, otroci so res kompetentni. Ni se potrebno postaviti zase s pestmi ali s povzdigovanjem glasu, odločna drža in modre besede so tiste, ki dajejo moč.