S partnerjem sva se po res dolgem času načrtno odločila, da preživiva čas v dvojini. Začrtala sva si, kateri dan bo to. Kaj, kje bova, pa je ostalo v zraku. V petek pred počitnicami je v meni kričalo, da res potrebujem počitnice. Ko utelesim, kar čutim, sem lažje vodja same sebe in lažje skomuniciram, kar mi leži na duši. Znala sem povedati, česa ne želim in tudi, kaj si želim: “Ne, nočem iti samo na eno brezvezno pico in pohod blizu domačega kraja, želim si potovanje, izlet, nekaj več. Kam bi lahko šla?” In moj partner poda odlično zamisel: “V Benetke.” Daaaa! In sva šla. Kar mi je bilo najbolj všeč, je bilo to, da ni bilo nobenih visokih pričakovanj okrog izleta, tudi če se samo sprehajava in greva na kavico. In res je bilo tako. Sproščeno, svobodno. Za piko na i pa še na morje. Lepo je, ko si vzamem(o) čas za množino, dvojino in ednino. Fino je, da je ta čas uravnotežen. Včasih se ne da, je pa dobro, da udejanimo kdaj pa kdaj. In že glava drugače dela, srce drugače bije.
/
Skomunicirajmo in udejanimo ednino, dvojino, množino
Oznake
Povezane vsebine
odnos do sebe partnerski odnos stiske
Ko spregovorimo o tabu temi
Skozi obdobje odraščanja smo dobili raznovrstna sporočila. V spodnjem primeru je prikazano, kako je bila gospa kot otrok, mladostnica poslana v sobo, ko je želela izraziti čustva in občutja. Naučila se je, da je potrebno čustven svet skrivati. Nadela si je maske, v sebi pa se je počutila osamljeno in nesprejeto. Bala se je, da […]
ODPRI