Ko nam nekaj ni všeč, je dobro, da o tem spregovorimo. Zelo pomembno je, kako načnemo temo.
Zlato pravilo, ki ga je v komunikaciji vredno uporabljati, je: govoriti o lastnem doživljanju brez obsojanja. Tako pokažemo, da nam je mar ne le zase, ampak tudi za drugo osebo, saj ni naš namen, da jo prizadenemo. Dobrodošli so kratki stavki in, da smo v stiku sami s seboj. To pomeni, da izrazimo, kaj čutimo in sogovorniku opišemo naše doživljanje.
Primer:
Tina reče Janu: »Nisi mi javil, da boš pozen. Skrbelo me je zate. Strah me je bilo, da je kaj narobe.« Tina Janu pove, kaj jo v odnosu moti in kako se ob tem počuti. V kolikor druga oseba spregovori: »Spet kompliciraš. A te moram vsako minuto klicati?« pokaže, da ne jemlje Tinin problem tako resno, kot ga ona. Hitro lahko nadaljujemo kreganje z obsojanjem ali celo žaljenjem, tiho mašo, zamerami, eksplozijami ipd. Problema ne bomo rešili, temveč se bomo lahko hitro »zakvačkali« v krogu občutkov manjvrednosti. Če je že Janu odveč, kar ga Tina prosi, lahko vseeno spregovori o svojih občutjih:
- »Nisem gledal na uro. Prosim, drugič me pokliči, če te skrbi zame.« Tini da odgovornost za problem, ki ga ima.
- »Ne razumem, zakaj te toliko skrbi zame.« Jan Tini iskreno pove, da je ne razume in jo (nedirektno) prosi za argumente. V tem primeru lahko Tina pove razloge za zaskrbljenost: npr. mama mi je umrla v prometni nesreči; doma smo se obveščali, kdaj bo kdo prišel domov in sem navajena na ta ritual …
- »Občutek imam, da me želiš kontrolirati. Potrebujem svoj čas, da sem s prijatelji brez obveščanja.« V tem primeru ima par priložnost, da se pogovorita o svojih sprožilcih: Tina ima potrebo po varnosti, sigurnosti, Jan pa po avtonomiji, svobodi. Lahko se pogovorita, zakaj sta jima ti potrebi tako pomembni.
Odnosi so kompleksni in v njih lahko pričakujemo konflikte. Pravzaprav je kar precej nenavadno, da do njih ne bi prišlo. V kolikor nam je vredno vztrajati v kvalitetnem odnosu, je ključnega pomena sprejeti odločitev, da se bomo »borili« za ta odnos. Tako bomo notranje motivirani, kako bomo pristopili k reševanju težav. Dejstvo pa je, da sta za dober odnos potrebni najmanj dve osebi. V kolikor oseba na drugi strani ni pripravljena vzdrževati globljega intimnega odnosa (ker noče, nima kapacitet) ali si želi le površinskega ali ga ne želi, potem je dobro sprejeti novo situacijo.